Vsako jutro, ko pridem v učilnico, je prvo vprašanje, ki ga slišim: ”Kdaj gremo v gozd?”
Če bi lahko odločali učenci, bi bili vsak dan ves čas v gozdu. No, mogoče bi kakšen šport lahko izvedli v telovadnici. Drugače pa jim zelo odgovarja pouk v naravi. Še raje pa se malo prosto zamotijo. In kako naredimo, da nimamo vsakodnevnih borb glede ur, ki jih bomo izvedli v naravi?
Ker učence rada vključujem v pouk in si želim, da imajo tudi oni nek vpliv na delo v razredu, najraje dan začnem z jutranjim krogom. Takrat sestavimo vizualni urnik in povem jim, pri kateri uri bi šli lahko v naravo. Potem se učenci odločijo, kdaj bi šli raje ven. Seveda to ne gre vsak dan, gre pa vsaj parkrat na teden. Na tak način se tudi jaz vnaprej lahko pripravim za pouk v naravi in potem zadnje minute ne iščem materialov, ki bi jih vzela s seboj.
Meni tak način dela zelo odgovarja. Vsak dan imamo možnost, da se sprostimo in preizkusimo drugačne oblike in metode dela. Učenci pa dobijo tisti delček svobode, da se tudi samostojno zaigrajo, zamotijo in urijo veščine, ki jih v razredu običajno ne.